RIKKA, ki se je prvotno imenovala tatehana, je najstarejši sistematizirani slog ikebane. Prvotno je bila namenjena na oltar, potem je dobila metafizičen pomen, postala cela mitična gora, alegorična krajina , dopolnjena s slapom. Še pozneje, po prvi dobi sloga nageire , je rikka, do neke mere poenostavljena , postala spet priljubljena , in po prvem navdušenju nad slogom shoka je dobila spet veljavo.

Navadno velja za zelo formalno ureditev, ki se mora držati mnogih zapletenih pravil, v nasprotju s svobodnejšima slogoma nageire in shoke.

Še vedno velja za najbolj tradicionalno med vsemi oblikami ikebane in je »zaščitni znak« šole Ikenobo, ki ne samo še vedno goji tradicionalno rikko, temveč je leta 1999 njen ravnatelj Sen'ei Ikenobo razvil tudi njeno modernizirano različico - RIKKA SHIMPUTAI

Rikka bo vedno pomemben in temeljni del v besednjaku ikebane; to je najbolj umetelni in najelegantnejši med vsemi slogi, simfonija cvetic.